Program v poletnem semestru 2012:

Prof. dr. Rado Riha (Ljubljana):

»Slovenija danes – v fazi odsotnosti politične orientacije?« (v nemškem jeziku)

Ponedeljek, 07.05.2012, ob 19. uri, soba 017, WiOS, [Znanstveni center za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo], Landshuterstr. 4, 93047 Regensburg 

Opis: V poznih 80-ih letih so bili procesi politične in družbene demokratizacije v Sloveniji tesno povezani s tako imenovano »evropsko demokratično revolucijo«. Predavanje se ukvarja z vprašanjem, ali je Slovenija trenutno v fazi, ko ji manjka politične orientacije, ter z vprašanjema, kaj bi lahko bili razlogi za to ter kakšne demokratične poti izhoda iz tega položaja so danes slovenskemu političnemu, družbenemu in kulturnemu življenju na voljo.

Vodi: prof. dr. Ulf Brunnbauer, Institut für Ost- und Südosteuropaforschung Regensburg [Inštitut za vzhodnoevropske in jugovzhodnoevropske študije Regensburg]

V sodelovanju z ustanovo Südosteuropa-Gesellschaft München [Družba za Jugovzhodno Evropo, München].

Prof. dr. Rado Riha je predstojnik Filozofskega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani in profesor za filozofijo na Univerzi v Novi Gorici.

Raziskovalna področja: filozofija I. Kanta, sodobna francoska filozofija, psihoanaliza.

Objave v nemškem jeziku: Reale Geschehnisse der Freiheit (1993); Politik der Wahrheit (1997), v soavtorstvu: J. Rancière, A. Badiou, J. Šumič: Handeln „ob ich gleich nichts anderes wollte“. Kants praktische Philosophie als Theorie des subjektivierenden Handelns (2011).

Dr. des. Stephanie Neu (Hamburg):

»Kulture spominjanja: obmejno področje med Slovenijo in Italijo ter Istra v luči romanov in dokumentarnih filmov« (v nemškem jeziku)

Torek, 22.05.2012, ob 19. uri, soba 017, WiOS [Znanstveni center za Vzhodno in Jugovzhodno Evropo], Landshuterstr. 4 93047 Regensburg

Opis: V nobeni drugi obmejni regiji na prehodu med Zahodno in Vzhodno Evropo politično dogajanje 20. stoletja nima tako vidnih in trajnih učinkov kot v Istri. O tem navsezadnje pričajo tudi aktualne meje na tem polotoku, v nekaj pičlih urah namreč lahko prepotujemo Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Te meje so v desetletjih opredeljevale ne samo politične in geografske zemljevide, marveč tudi biografske »zemljevide« številnih prebivalcev Istre, ne glede na njihov materni jezik. Izkustvo življenja ob meji se je zarisovalo tako v fikcionalnih delih, torej v romanih in igranih filmih, kot tudi v faktualnih (dejstvenih), na primer avtobiografijah in dokumentarnih filmih – pri čemer ločevanje med »fakti«, torej dejstvi, in »fikcijo« ni vedno jasno določljivo, kajti filmarji in pisatelji pogosto prehajajo tudi te meje, kadar opisujejo lastne spomine ali spomine svojih likov.

Sežetek je v polnem obsegu priklicljiv tukaj.

Dr. des. Stephanie Neu je znanstvena sodelavka na Fakulteti za humanistične vede Univerze v Hamburgu. Deluje kot koordinatorka tamkajšnjega interdisciplinarnega centra za naratologijo in kot sodelavka spletnega portala AGORA, ustanovljenega za »eLearning«, obenem pa je predavateljica na oddelku za romanistiko hamburške univerze. Leta 2011 je doktorirala z delom o herojskem komičnem epu La secchia rapita [„Ukradeno vedro“] baročnega pesnika Alessandra Tassonija, s pristopoma naratologije in teorije diskurza. Med njenimi raziskovalnimi področji sta ob epskem pesništvu tudi sodobni kriminalni roman in razmerje med fikcionalnim in faktualnim pripovedovanjem. V zimskem semestru 2011/2012 je skupaj z Moniko Pemič, lektorico za slovenski jezik na hamburški univerzi, priredila niz predavanj z naslovom "Grenzverläufe. Slowenien und Italien im Dialog" [„Poteki meje. Slovenija in Italija v hamburškem dialogu“].